Predstavitev italijanskega prevoda znanstvene monografije “Slovensko manjšinsko varstvo v primerjalni perspektivi z analizo pro et contra načela avtohtonosti” pravnika Dejana Valentinčiča je potekala v veliki dvorani palače Collegio dei Nobili. Italijanska izdaja je v primerjavi s slovensko različico, izdano leta 2024, prenovljena in posodobljena z dodatnimi vsebinami.
Dogodek je organizirala Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti. Pogovor z avtorjem monografije je vodil tajnik ustanove Andrea Bartole.
Govorca sta spregovorila o globalnih tematikah, kot sta priznavanje jezikovnih in etničnih manjšin v obdobju po drugi svetovni vojni ter primerjava različnih oblik zaščite in varstva manjšin v Evropi in drugod po svetu. Pomemben del predstavitve je bil namenjen specifiki slovenskemu primeru in narodnima skupnostma, ki živita v Sloveniji. Govorca sta obravnavala načelo avtohtonosti, pravice in varstvo italijanske ter madžarske narodne skupnosti, pa tudi zahteve ostalih narodnih skupin, kot so tiste iz nekdanje Jugoslavije, po povečanju obsega priznanih pravic.
Po besedah strokovnjaka za pravice manjšin Dejana Valentinčiča Slovenijo uvrščamo med države, ki nadpovprečno dobro skrbijo za varstvo svojih narodnih skupnosti, zlasti italijanske in madžarske skupnosti. Predstavnika narodnih skupnosti v državnem zboru imata namreč pravico veta, pripadniki obeh skupnosti pa imajo dvojno volilno pravico. Valentinčič je kljub temu poudaril, da tudi v Sloveniji ostaja še veliko prostora za nadaljnje izboljšave. Manjšine se smejo nikoli biti povsem zadovoljne s pridobljenimi rezultati, saj si morajo nenehno prizadevati za izboljšanje svojega položaja.
Predstavitve so se udeležili predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani, poslanec italijanske narodnosti v državnem zboru Felice Ziza, generalna konzulka Italijanske republike v Kopru Simona Ciuffoni, Urad Vlade RS za narodnosti, ki sta ga predstavljala v. d. Gregor Perič in Stane Baluh, ter deželni svetnik v deželnem svetu Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Marko Pisani.
